================================================================================
Note 2.5                    What is Mensa Yugoslavia?                    5 of 12
SNOOPY::KORELC "Janko Korelc"                        43 lines  17-OCT-1989 10:47
              -< Kdo pa pravi, da ravno naj... naredijo najve~? >-
--------------------------------------------------------------------------------
                        
    >> < Note 2.4 by RCUM::UEL014R6A "BOJAN MIHELAC" >
    >>                                -< Kaj dela mensa ? >-
    >>      Ne bi hotel biti zloben, toda zanima me kaj je teh 500 najbolj
    >> inteligentnih Jugoslovanov naredilo za napredek nase ... druzbe
                           
    Tudi sam 'ne bi hotel biti zloben', toda ~e se prav spomnim, je bilo
    na prej{njih testiranjih mense med tistimi, ki so test opravili
    uspe{no najve~ mladih, oz. mlaj{ih od 30 let. In kaj je dru`ba
    naredila zanje, da bi svojo inteligentnost lahko koristno uporabili?
    Inteligenca je zgolj potencial, ki brez vztrajnega dela ne pomeni
    nujno kaj dosti, saj je v dana{njem svetu nujno najprej akumulirati
    neko koli~ino znanja, preden se le ta lahko uporabi na 'koristen'    
    in 'inovativen' na~in. Ravno ta pot nabiranja znanja pa je mnogim
    'umanjkana' (drugi navezujo~i faktorji so {e recimo samopotrditev,
    ki je ena glavnih dejavnikov pri vztrajanju v za~rtani smeri).

    Po mojem mnenju bi morali imeti na vseh 4 letnih srednjih {olah   
    dodatni pouk (ali pa bi moralo postati normalno, da lahko u~nci
    hodijo na kro`ke tudi na druge {ole). Zakaj?
    Ker menim, da {e zdale~ ne gredo vsi na gimnazijo, na drugih {olah
    pa so potisnjeni na obrobje dogajanja (Koliko dijakov, pa je recimo
    v zadnjih 10 letih sodelovalo na matemati~nih tekmovanjih pa niso
    'obiskovali' gimnazije.
    Predpostavljati, da se 'inteligentnej{i' 'avtomati~no' vpi{ejo na
    gimnazijo se mi ne zdi smiselno. Saj tu nastopa ve~ faktorjev, ki
    lahko prepre~ijo tak{no odlo~itev. Najblj tipi~en je 'nerazumevanje'
    (beri nevednost star{ev, ki enostavno ne vedo, kak{en je nihov otrok)
    potreb tak{nih otrok, predvsem ~e so iz ni`jih socialnih slojev.
    Zakaj to posebej poudarjam? Ne smemo pozabiti, da vi{ja inteligenca
    ne pomeni tudi ve~je emocionalne zrelosti (jaz bi temu rekel stabilnost).
    Emocionalno vedenje pa je {e vedno primaren faktor pri ocenjevanju in
    komunikaciji z okolico. Tako se `e zgodaj zgodi, da se tak otrok
    odvrne od star{ev v svojem iskanju znanja, s tem pa se seveda potrga
    pozitiven stik s star{i - komunikacija se zmanj{a na najnujnej{e.
       
    Tako ostanejo le {e knjige in pa stiki s 'kolegi' z gimanazij. 
    Janko
    Tako ali tako je znano, da taki otroci svoje potrebe po znanju v 
    glavnem zadovoljujejo "privatno". Torej, to kar sem povedal ni v
    protislovju, saj sem se zgoraj omejil na 'prepoznavanje' - tu pa
    je komunikacija bistvena.